Hola, Sevilla! 🇪🇸

Hola! Najprej vm mormo sporočit, da ta blog ni glih navadn blog, pač tak bl posebn bo. Torej, 25. junija smo se zelu zgudi zjutrej dobili pred šulo, kmr ns je čakau kombi, ki ns je odpeljau pruti letališči u Trevisi. Pot je minila hitru, sej smo jo večji del prespali in si tku provali nabrat moči za naporen dan, ki je biu pred nami. Na letališči nismo imeli večjih problemu, z izjemo profesorce Nine, ki bi skorej ostala u Italiji, ampak na srečo se je na konci use dobru razpletlu. Po prbližnu uri čakanja smo se končnu lhku odprauli do vhoda na letalu, kjer ns je pričkala množica turistov, večinoma so bli sami Slovenci, tku da smo se počutli ku doma. Na letali smo se hitru namestili na sedeže, nardili nekej slikc in se mentalno prprauli na let. Vzlet je biu kr u redi, smo preživeli. Nekej softiču se je sicer balu letenja, ma dejmo reč, da je biu strah nepotreben. Ekonomistke so se odločle, da bodo snemale vlog, kr so samooklicane influencerke in se spodwbi, da se kej posname. Vlog seveda ne bi biu popoln brez milijona kadru iz letala, tku da so že pred pristankom dodobra nafilale galerijo. Let je šou hitru mimu in slediu je pristank, ki ns je fajn pretresu in ekonomkstke so se odločle, da nazaj ne grejo z letalom. Na letališči ns je počaku španski voznik in ns s kombijem (razpadajočim) odpeljau do stanovanja. Tkrt smo bli usi že ful lačni in nobenmi se ni dalu kuhat, zatu smo šli na lov za dobro špansko gostilno. Po res dougem tavanji po centri smo končnu najdli eno restavracijo, ki je ustrezala našim standardom. Južna je bla fina in je potešila našo lakoto. Pol smo šli mal raziskovat Sevillo in vročina ns je zelu zmatrala, ztu smo šli nazaj u stanovanje, vrgli eno enko in šli spt oz. usaj provali zaspat. Eni so meli srečo in zaspali takoj, ostali so pač morali poslušat glasne Špance in čistilce cest, zgudi zjutri pa so ns zbedili še ekstra glasni ptiči.

U soboto smo se usi skupi odprauli do akvarija in prvič uporabli javni prevoz. Po ogledi akvarija smo se odprauli pruti Plaza de Espana in tm nardili dosti lepih slikc. Ogledali smo si tudi kratko predstavo flamenca in tu ns je tku naudušlu, da smo šli takoj u iskanje najbulšga flamenco bara u Sevilli. Pr iskanju nm je pomagala koordinatorka Natalia in njen predlog se je izkazu za odličnega. Blu je sicer malu vroče, ma se je Maruša brez problema zmenla, da uključijo ventilatorje. Lhku sam rečemo, da je pantomima pršla kr prou. Pijača je bla fina in poceni, kr je pa najbl pomembnu. Flamenco je biu zelu čustven in res se ns je dotknu, ma smo se kljub temi odločli, da gremo še na eno šetnjo po Seviliji in se ustauli na eni pijači. Kr smo bil malu ksni, ns je natakar nagnau sz gostilne in reku "run!" in nej blu druge, kukr da gremo nazaj domu. Kdr smo pršli smo šli takoj spt, kr ns je zjutri čakou izlet u Cádiz.

Zjutrej smo se skupi z Natalio odprauli do autobusa, na katerem so že bli Poljaki, po poti pa smo jih pobrali še enih par. Vožnja je šla dokaj hitru mimu in sam ogled mesta je biu zanimiu. Seveda je biu hmali cajt za kosilu ampak spet smo meli probleme z iskanjem gostilne, kr Španci use odpirajo sz zamikom in je blu še use zaprtu (ob 12.30!). Lačni in nerazsodni smo se usedli pred vrjetnu najdražjo gostilno u Cadizi in kr dougu cajta čakali na hrano, jo hitru pojeli in se odprauli pruti plaži. Usi smo bli tku naudušeni da smo se sam preoblekli u kopalke in stekli u murje, se malu porezali na kamnih in hodili 400 metru po nizki vodi, dokler smo končnu lhku malu zaplavali. Po vodnih radostih smo se nastauli sunci, ki je na ns pestilu kr močn in rdeč pečat, za katerga smo zvedli šele ku smo pršli domu. Fantje so skuhali fino južno in spet smo vrgli eno enko in se začeli odprauljat za gledanje tekme u eni gostilni u centri. Ugotovili smo, da nemamo rdečih majc (navijali smo za Portugalsko), ampak se nismo preveč sekirali, kr itak smo bli že usi rdeči zaradi našega izleta v Càdiz. Iskanje fraj mize u gostilnah je blu kr dougotrajnu, ma na konci smo le pršli do televizije, kmr smo si ogledali tekmo in na našo žalost je Portugalska zgebila. Žalost je bla hitru pozabljena, kr smo doma spet odigrali eno enko in tu nm je dvignlu razpoloženje. Pol pa smo šli spt, kr je biu drug dan pondelk in smo mogli it zjutri u naša podjetja, kmr bomo delali naslednje tri tedne. Zjutri smo ustali in ugutuvili, da nimamo doma nč kruha, zatu smo šli u prvi kafič, da smo pojedli fruštek. In pol smo se odpravli na pot. Lhk rečmo da kle folk RES ne zna vozt. Punce so šle pol u trgovino in skuhale kosilu. Po finmi kosili smo meli siesto in čez neki časa smo se odpravli na voden ogled po Sevilli. Sej je blu ful zanimivu, sam vročina ns je pa ubila. U pondelk je bla tud nogometna tekma med Španijo in Hrvaško. Useli smo se u kafič in uživali u večeri.